Je korak nazaj res poraz ali le zalet v novi svet?

V svetu te dni odmeva odprava pravice do splava v ameriški zvezni državi Alabama. Težko si je zamisliti, da v 21. stoletju ODPRAVLJAJO pravice pridobljene že v 20. stoletju. Absurdno? Precej. Pa tudi precej odvisno od tega s katerega zornega kota gledamo na vse skupaj.

Kakšna je v resnici velika slika z neke višje zavesti? Katere sence človeštva še odraža tovrstna odločitev? Tako kot so Američani izbrali svojega predsednika, ki je kakršen je, tako cel svet gleda na Ameriko kot deželo polarnosti. Po eni strani visoko napredni z gospodarstvom, ki obvladuje cel svet, po drugi strani pa vsi poznamo tudi tisti del, kjer vzkliknemo »neumni Američani«!

Prav zaradi svoje moči, vplivajo tudi na nas. In kar se dogaja tam, o tem se govori tukaj. Pa poglejmo, kaj bi to lahko pomenilo v primeru tega koraka nazaj v razvoju pravic žensk. Na svetu zadnjih nekaj 1000 let prevladuje partiarhalni sistem, ki je ženske pahnil v najnižjo možno devolucijo. Kot bi potekal eksperiment v smislu »how low can we go?«.

A ezoterične tradicije vedo povedati, da je ženska moč tako velika, da lahko premika gore, zdravi svet in spreminja Vesolje. Yin aspekt univerzuma je življenjska sila, ki zavesti (ki je Yang aspekt) daje obliko in s tem možnost izkušanja same sebe. Dve enakovredni sili, ki sta upodobljeni v znamenitem yin/yang simbolu. Poudarek je na ENAKO VREDNI. Ene brez druge ni. Brez zavesti ni življenja in brez življenja ni izkušnje zavesti.

Ko sta ti dve sili v harmoniji je vse ok. Kaj pa, ko ena sila postane močnejša na račun druge?

No, to pa vidimo v zadnjih nekaj tisočletjih. Da stvar naredim še bolj kompleksno, bom v tole pisanje vpletla še kolektivno karmo. Ena je ta, ki jo pozna zahodna civilizacija z izkušnjo Evrope, kjer je srednji vek skuril na grmadah milijone žensk. Praktično vsaka ženska nosi v svojem energetskem polju zapise o tem, da ni varno biti/obstajati kot ženska. Kaj šele uporabljati in deliti svoje znanje, pomagati drugim, se javno pri tem izpostaviti in izražati svojo polno moč.

Naslednje leto so v Ameriki ponovno volitve. In Američani imajo priložnost, da nekaj spremenijo. Pa imajo to možnost? Da. Nov način pogleda na svet, na ženske na vse, kar je mogoče popraviti in pozdraviti ponuja kandidatka Marianne Williamson. Ženska, ki jo spremljam in občudujem že dolgo. Je avtorica, govornica in učiteljica. Opozarja na to, da je sence potrebno transformirati. Na njeni volilni spletni strani piše:

Trump je videl veliko prestrašenih, jeznih ljudi in si mislil: Wow s tem lahko spremenim državo! Jaz pa vidim veliko poštenih, ljubečih ljudi in si mislim: Wow s tem lahko spremenim svet!

Toda ali je svet pripravljen na to spremembo? Kajti svet ni samo Amerika. Svet so še 3 milijarde Indijcev in Kitajcev, kjer je še vedno sprejemljiv detomor deklic. Na eni strani močno častijo energijo Matere, a jo hkrati v praksi zatirajo. Svet je tudi 1,2 milijardi Afričanov, kjer je v večini na dnevnem redu golo preživetje, lakota, bolezni in ves »drek«, ki ga tja izvaža svet.

Kje torej smo kot človeštvo?

V zadnjih 100 letih je bil narejen gromozanski preskok. A v smislu človeške evolucije, na časovni premici človeštva je to zelo kratek čas. Prilagoditve ne gredo tako hitro. Tega se trenutno še najbolj zavedajo naši dedki in babice. Moj pokojni dedek je večkrat izjavil: »Rodil sem se v fevdalizmu, umrl bom pa v atomski dobi«. Pozor! Tu govorimo o ENEM življenju!

Živimo torej v svetu, kjer obstaja VSE HKRATI. V vseh svojih ekstremih. Možnost izbire pa je dana vsakemu posamezniku. Kaj smo pripravljeni izpustiti? Kaj nam služi in kaj ne? Kaj nas podira in kaj nas podpira? Kaj bomo torej izbrali za naše zanamce?

To, da se »zgražamo« nad odvzemom pravice do splava je lahko le kazalec tega, da je sama pravica do odločanja o svojem telesu in o tem, kaj bo ženska sprejela v svoje življenje nekaj, kar smo že osvojili in se nam zdi pomembno. Kako močno smo to pripravljeni podpirati in zagovarjati, da do česa takšnega ne more priti v naši državi? Nekaj let nazaj se spomnim, da je bila kar huda debata na to temo.

Od nas je odvisno na kaj se bomo osredotočili

Na to, da bomo kritizirali, obrekovali, razpravljali o tem, kakšni so ti ljudje, ki so to sprejeli ali na to, da jim zmoremo poslati velik roza oblak ljubezni, da dvignemo njihovo vibracijo?

Se bomo osredotočili na to kaj in kako drugi ali na to, kakšen je naš odnos do sebe. Če si ženska – kakšen je tvoj odnos do sebe kot ženske? Kateremu stoletju pripada? Katere so tvoja notranja prepričanja o sebi in drugih ženskah? Ali lahko drugi ženski, ki je v resnični stiski držiš varen ter ljubeč prostor ali pogledaš stran, ker to pač ni tvoja stvar?

In dragi moški, kakšen je vaš odnos do žensk? Kako samoumevno jemljete to, da vas je mati stregla spredaj in zadaj ali ji še vedno zamerite, da vas je dušila s svojo ljubeznijo? Ali od svojih partneric pričakujete, da nadaljujejo vlogo vaše mame ali jim dovolite, da so čudovite, močne, odrasle ženske na katere ste ponosni, da so vaše partnerice in so izbrale, da hodijo ob vas? Ste sprejeli medijsko zaželeno podobo platinaste blondinke, ki vam je na uslugo za vse vaše perverzije ali vidite v ženski fantastično bitje, ki vas svojo čutnostjo in čustveno globino vpelje v skrivnosti univerzalne življenjske sile?

Svet v katerem živimo nam daje možnosti izbire. Odgovornost prav vsakega med nami pa je, da izbere tisto, kar je dobro, navdihujoče, ljubeče, sočutno… zase, za druge, vsak dan znova, vsako uro in vsako minuto dneva.

Preden torej pokažemo s prstom na tujo senco, poglejmo in osvetlimo svojo. Verjemite mi, veliko dela nas še čaka.

---

Če vam je zapis všeč delite naprej in sitsnite srček spodaj desno <3 Hvala!